Dober tek!

Delovni čas v Švici večinoma pomeni 42.5 ur na teden. Uradni urniki so tako od 08:00 do 12:00 ter od 13:00 do 17:30. Prosta ura je namenjena kosilu. V praksi dejansko ljudje skočijo domov na toplo kosilo, če so le dovolj blizu. In ne, to ni čas le za stranke, to je tudi čas za zaposlene.

V Sloveniji se v naši pisarni nekdo spomni: “Ej, lačni?” in se nekako posinhroniziramo, kdo ima še koliko dela in kdaj gremo na kosilo. Ta “čas kosila” je bolj drseče narave. In gremo na topel obrok, kjer nam ga postrežejo, pojemo in pospravijo za nami.

Občutek imam, da je to tukaj nekaj nepojmljivega. Namreč, ob 12:00, ne minuto prej, ne minuto kasneje, se pred garderobo nabere za celo nadstropje ljudi in gremo skupaj na kosilo. Kaj to pomeni?

Od doma

Manjšina si prinese tupervare s hrano, v katerem je kak zrezek, malo zelenjave, morda pašta z bolonjeze omako, zraven si odpre kokakolo.

Na podjetju imajo skupen prostor poleg igralnice, kjer je postavljena IKEA kuhinja s komplet belo tehniko. Mikrovalovna, dve minuti, kačing!, dober tek! Vsak postane sam svoj mojster kuhinje za par minut.

Restavracija

Podjetje stoji sredi industrijske cone, kar sicer pomeni da so navzven ena poleg druge stavbe podjetij, nekatere imajo pa znotraj ali zadaj še del proizvodnje. Število restavracij oz. obratov s hrano je drastično prenizko, recimo tako kot v Tehnološkem Parku na Brdu v Ljubljani. 🙂 500m stran je McDonalds, v isti stavbi je italijanska restavracija, kjer je kosilo od 20 CHF dalje (dnevna ponudba), potem je pa že počasi konec. V restavracijo se pelje samo poslovne partnerje.

No, tu je najpomenbnejši del: nakupovalni center!

Restavracija v nakupovalnem centru

Samopostrežna restavracija, v stilu Spara, je zmeraj polna, vendar večinoma le naključnih obiskovalcev ali organiziranih skupin.

S podjetja se tja odpravijo le redki oz. enkrat na dva tedna nekdo privleče plahte kuponov s popusti in zgodi se skupinska okupacija restavracije, saj kosilo počasi pade v višino sprejemljivega stroška.

Večina ljudi iz mojega nadstropja so mladi zaposleni ali pa študentje na pripravništvu, pisanju doktorata ipd. V Zurichu so v najemu, ponavadi skupinskem, in hrana je drugi največji strošek.

Trgovina v nakupovalnem centru

tuš za solatoJe po svoje raj. Zelenjave in sadja je maljon. Od ravnoprav zrelega avokada, do paradižničkov vseh velikosti, očiščene in narezane solate ter njih mešanic da se ti utrga.

Poleg solate v glavah imaš še pralnico zanjo, tako da domov prineseš že odcejeno. 🙂

Solata in nje mešanice so lahko zapakirane, v porciji za enkrat, dvakrat ali pa kot celotno kosilo z omakcami in trdo kuhanim jajcem ter šunko. Al neki. V glavnem, staro in mlado izbere paket za tisti dan in kosilo pod pazduho odnese… kamor ga pač odnese in pokonzumira.

 

Kosilo

Največkrat se nas nekaj spravi skupaj, nakupimo zelenjave, jo vržemo v veliiiko skledo, v kateri se znajde vsega, nato pa poskrbiš za meseni del. Bližnja toploteka nudi piščanca z žara (ne iz friteze ipd!), N vrst klobas z dodatki, zrezkov, lazanj, pašte in kaj jaz vem kaj če. Zihr najdeš kaj zase.

Poješ, zložiš v pomivalni stroj, vzameš sadje za desert in greš do igralnice, kjer se zadnje minute porabijo za namizni nogomet ali PS-XBOX-WII-neki. Delati pred 13:00 je skoraj…. čudno, pravijo. Čas za počitek RABIŠ. Ali pa izgovor, da imaš res dosti dela.

Ker zaključiš pa enkrat prvič po 17:30 glede na urnik vlaka, ki te popelje v bližino doma.

Večerja

Ustaviš se v bližnji trgovini in iz samopostrežnega oddelka ki predstavlja mesnico vzameš par zrezkov in piščančjih filejev, pri zelenjavi pa par razhudnikov in kokosovega masla. Meso ni poceni, je pa tako da se vsak dan na kakem delu zaloge bliža datum uporabe in cena pade za 50%. Hop, pa v padelco, če si res zaželiš konjskega mesa ali finega bifteka iz kobajagi Argentine.

pisankeAja, jajc je tudi maljon na razpolago. Saj so vsa enaka, ne? Jok!

McDonalds in BurgerKing tudi ti nastopata v paru čez cesto, kjer je BigMac menu 12 CHF, King Menu pa 11:50 CHF. Pravijo, da je pomfri v BK bolj sladek od tistega pri McD. 🙂

Poleg skrbi za energijo in moč ter kontrolo nad vnosom neumnosti v špeh je kuhanje večerje krasen čas za relaks. Imel bi jo dvakrat na dan, če bi lahko. 🙂

 

2 Replies to “Dober tek!”

    • Andraž Koželj Post author

      No, nekaj takega sem mislil. Center za ljudi in hiter razvoj, pa ni pametne prometne povezave, dovolj parkirišč pa možnosti prehranjevanja, dosegljivega brez prevoznega sredstva.

      Reply

Leave a Reply