Seveda bi morale biti navednice okoli “na daljavo”. Tako.
Že tretje leto zapored sem se udeležil regate razreda IOM (one meter international) na Reki. Sam se kot sodnik udeležujem največ jadralnih dvobojevanj (match race – so mi tudi daleč najljubša oblika jadralnega tekmovanja), poleg tega sem sodnik na marsikateri flotni regati (fleet race), bil sem tudi del žirije nekaterih ekipnih tekmovanj (team race), vendar nobena oblika jadranja ni tako posebna, kot je regata z daljinsko vodenimi jadrnicami.
Regata poteka po istih načelih kot vsaka flotna regata, s to razliko, da ni kompliciranja s formalnostmi in papirologijo med samo regato (vse za hitrost in nemotenost izvajanja samih regat) ter dejstvom, da se sodi neposredno. Aja, pa še najpomembneje, seveda. Vsi “jadralci” in sodniki stojimo na obali in se sprehajamo skupaj s floto gor in dol (in pri tem upamo, da nobenemu ne zdrsne in se nihče ne spotakne, ko zre v daljavo:).
Neposredno sojenje
Kaj to pomeni? To pomeni, da je poleg regatnih pravil v veljavi tudi t.i. “Addendum Q“, ki predpisuje postopke neposrednega sojenja na vodi. V praksi to pomeni, da so na licu mesta prisotni tudi sodniki, ki poskušajo slediti čimvečjemu delu dogajanja na vodi in v primeru incidentov podajo končno razsodbo o krivcu za incident – trk dveh jadrnic, dotik oznake, kršenje drugih pravil o prednosti.
Jadranje je po filozofiji “gentlemanski šport”, kateremu botruje osnovno načelo fer jadranja in sprejemanja kazni. Praksa seveda odstopa, kot bi šlo najbolj zagrizenim pripisati (nisi kriv dokler te ni sodnik videl:), pravila so pa bila desetletja ena bolj težavnih za razumevanje.
Da bi bili rezultati na koncu regate čimbolj pravični, se kazni za povzročitev incidenta ali neupoštevanja pravil dodelijo takoj na vodi, jadrnica pa kazen opravi tako, da naredi krog okoli sebe, kar jo dovolj upočasni, da nazaduje in s tem tudi izgubi morda nepravično pridobljeno prednost.
To regato, na kateri je prisostvovalo 16 jadrnic, sva nadzirala dva sodnika. Jaz z mlajšimi očmi sem prevzel dol, ki je bil bolj oddaljen od obale, gnečo pa sva nadzorovala oba. Prednost regate radijsko vodenih modelov je v tem, da praktično nikoli nisi moker. No, danes zjutraj me je par kapelj dežja skoraj spravilo na laž, drugače smo pa toplo oblečeni in “zadekani”, saj piha čisto zares. Pa pošteno se sprehodiš po tistih 50 metrov obale, kolikor je dolgo regatno polje.
Za dodatno noto zabave poskrbi sama triminutna štartna procedura, ki je kar nasneta v MP3, v ozadju odštevanja časa do štartnega signala se pa vrtijo trenutni hiti. Vsaj za dobro voljo je poskrbljeno. In sendviče. Razred ne zahteva mnogo.
Še najpomembneje se mi zdi, da so jadralci kolegi, ker je tu res možno, da te krmar druge jadrnice dregne pod rebra, če si mu v napoto. 🙂
Povezava na galerijo izpred treh let. Izberi “View gallery”, “04 – Rijeka”, 2009, Regata Kozelj A.
Z veseljem se vračam, ker so res nekaj posebnega.