Kratek uvod v Twitter

Twitter, in essence

Imaš 140 znakov na razpolago za sporočilo. Ponavadi ta vsebujejo tudi linke na zunanje strani/vsebine, slike, kak “handle” pa hashtag ali več njih.

Handle je “uporabniško ime” posameznika. Označi se z afno spredaj. @andrazk je moj handle. http://twitter.com/andrazk te tako pelje na timeline mojih tvitov. Opis mojega handla je “Andraž Koželj”.

Sam se poslužujem pravega imena, tako je manj zmede. Čimprej si omisli sliko, jajčki so nezanimivi. Celebritiji imajo zraven še badge “confirmed”, da veš, da to ni fejk account.

Ok. V čem je fora?

Vsak od nas lahko twita. To pomeni, vsebino spušča v obliki majhnih, javno dostopnih sporočil v “javnost”.

Eni pišejo o osebnih stvareh. Eni o profesionalnih. Eni predstavljajo podjetja. Eni izdelke. Eni politiko. Filozofijo. Nema šta nema. Še Big Ben ima svoj twitter account. 🙂

V glavnem, kar se mene tiče, je twitter next-best-thing od real-time obveščanja, worldwide. Je pač kanal za doseganje občinstva. To (primarno) ni kanal za keleptanje, to je kanal za “broadcastanje”.

Kako torej produciraš in kaj hočeš producirati od vsebine, je čisto na tebi.

  • Vsakič ko objaviš blog zapis, objaviš povezavo nanj na twitterju.
  • Ko imaš kako koristno informacijo, jo deliš z ostalimi. Ko je to informacijo delilo že 5 ljudi s tvojega timelinea, je velika verjetnost, da je pokrila že vsaj 90% tvojih followerjev – ne spamat.
  • Če se greš osebne izpovedi ali furaš nek svoj stil… well, tudi brainfarts timeline ni nič novega.

Kul. Recimo da vsako objavo polinkaš tudi na FB.
V čem je razlika?

  • Bistvo twitterja je, v tem, da kar je starejše od par ur, ajde včasih od dneva, je večinoma že passe.
  • Tukaj so tvoji umotvori na razpolago tujcem, neznancem, s katerimi si povečinoma kar na ti.
  • To je lahko pogovor v “živo” s kom drugim. Lahko dodajaš slike. Lahko video. Odvisno od tebe. Je pa sredstvo za hitro širjenje informacij množicam ljudi.

Aja, pa pogovori oz. debate ne smejo biti enostranske, argumenti so zmeraj zelo zaželjeni. Če si troll, te ne bo nihče bral. Kar se mene tiče, je twitter dobro orodje, da zelo razmisliš o tem, kaj in kako boš to napisal.

Followers

Kako ti konzumiraš twitter? Da nisi sam sebi namen, followaš ljudi. To pomeni, da se v tvojem timelineu pojavljajo njihovi tviti.
Koga followati? Heh, iščeš leaderje. Ponavadi je tako… slediš enemu, pogledaš komu sledi on, pofollowaš 20 od teh ljudi… pa pogledaš, kdo ti paše kdo ne… in tako po grafu naprej.

Nekateri se na sajtih promovirajo, začetni set ljudi v Sloveniji ti lahko pomagam jaz nabrat… potem pa odvisno od namena.  Iščeš časopise? Iščeš športne ustanove? Iščeš jadralne leaderje?

Ko postaneš aktiven, te folk opazi, morda zintrigiraš koga in dobivaš followerje. Traction! Nabiraš občinstvo. Ponavadi je tudi tako, da ko koga pofollowaš, je ta firbčen, pofollowa nazaj, pa da vidimo…

Če nisi aktiven ali pa si njemu nezanimiv, te nekateri izbrišejo takoj, nekateri kasneje, odvisno od tega, koliko so “pridni” pri “pucanju”.

Locked account

Timeline lahko tudi “zakleneš” in če te hoče kdo pofollowat, zaprosi za dovoljenje in ti ga odobriš ali ne. To je sicer beyond namena twitterja ampak lahko se tako med sabo obveščajo manjše grupice ljudi.

Če hočeš biti paranoičen in spuščat do novic in informacij le določene ljudi, pojdi na FB. 🙂 Kultura obnašanja je tu čisto drugačna kot na FBju, ker med sabo komunicirajo lahko tudi čisti neznanci.

Ok. To je o vsebini. Zdaj pa drugi triki.

Retweet

V bistvu… če mene spremlja 10 ljudi, karkoli napišem, teh 10 to vidi na svojem tajmlajnu. Če je kaj uporabnega, pa bi moj follower rad delil to s svojimi followerji, moj tvit retweeta. Kar pomeni, da to zdaj vidijo njegovi followerji, je pa jasno, da prihaja od mene.

Moje sporočilo je torej doseglo 10 followerjev plus vse njegove followerje.

Taka sporočila so označena kot “retweet from @follower” v meta podatkih, lahko pa ima sporočilo “RT” na začetku ali pa “via: @avtor” na koncu. Različno.

Za retweet lahko tudi zaprosiš, pri kakih prošnjah za službo, delitev informacij ipd.
Iščem službo. Sem marljiv. RT bi bil super, hvala!
Če prosiš za RT, potem tudi ti RT komu drugemu, tak je bonton.

Direct message

Če ti slediš osebi A, on pa tebi, si lahko izmenjujeta privatna sporočila (DM – direct message), kar je privat pogovor med vama. Če A sledi meni, jaz pa ne Aju, lahko DM pošljem samo jaz njemu. In obratno.

Favorite

Če ti je kak tvit všeč ali pa ga hočeš bookmarkat, ga označiš kot “Favorite“. Tako imaš v enem seznamu dostop do vsega, kar si tako označil.

Včasih to lahko tudi pomeni, da ti je vsebina všeč, nisi pa zihr, da bi to retweetal drugim, ker ne veš, če bi njim to bilo všeč. Lahko pa narediš oboje. Saj dobiš občutek. Včasih je to le signal avtorju, da je objavil kul stvar.

Reply

Če je kak tvit povod za odgovor ali bi rad kaj dodal, narediš Reply na ta tvit. Ponavadi je tako, da tak tvit zgleda tako “@andrazk Jaz pa mislim, da to ni res“.

To pomeni, da je tvit namenjen @andrazk. Zunanji opazovalec ga vidi, če sledi (followa) avtorja tega sporočila in mene. Na kateri tvit je to odgovor ti pokaže twitter, ker ti lahko prikaže cel “conversation”, torej sosledje reply-jev.

Huh, to je lažje pokazat v praksi.

Če bi rada nekaj odgovorila ampak tako, da to vidijo še vsi ki sledijo vsaj tebi, ne nujno prejemniku replyja, daš ponavadi piko kot prvi znak tvita.
.@andrazk Jaz pa mislim, da to ni res“.

Lists

Ljudi si lahko pogrupiraš v seznam… recimo po vsebini. Zakaj je to uporabno? Jaz tega ne uporabljam… ampak recimo, da se ti zlušta brati le tvite na temo jadranja in imaš listo, na kateri so tviteraši ki pišejo le o tem, greš brat le to “listo”. Ožji izbor tistim, katerim slediš. Mah, pozabi. Ko bo čas, študiraj o tem, prej ne.

Hashtags

V čem je fora? Recimo, na webu pa v clientih obstajajo “dynamic searchi”. Ti lahko searchaš po enem hashtagu. Hashtagi povezujejo tvite na neko temo, ne glede na izvor.

Recimo, da je na TV oddaja “Slovenski talenti”. Zdaj, če je njihov PR dober, bo dal srenji vedet, da je “uradni hashtag” oddaje recimo #sit ali pa #slotalenti ali kaj podobnega. Kdorkoli bo torej pisal o tem, v živo, med oddajo, prej, potem, komentarji, karkoli, aktvorji, gledalci… doda ta tag v tvit. Konec dneva, narediš search čez hashag #sit, pa imaš vse tvite na to temo na kupu! Lahko jih v živo spremljaš, ko jih folk objavlja.

Organizator regat bi recimo lani imel tag za event #mpsec ali kaj podobnega. Letos imaš #fblec pa #fblwc ali pa #fbl2013 ali kaj podobnega. V glavnem… kogar zanimajo samo te novice, bo gledal le to. Je pa res, da je tu lažje, ker bi organizator bil verjetno edini vir tvitov na to temo.

Če pa imaš kako akcijo, da občinstvo piše na to temo, se vse okoli tega eventa združuje pod tem tagom.

Recimo, da bi jaz napisal “Hej @organizator, kako to, da je na vodi le 60 bark? #fblec“. Točno se ve koga sprašujem in v vezi s čim.

Vsakič, ko kdo omeni tvoj handle, dobiš obvestilo po mailu (ali notification na telefon)(če želiš), pa imaš poseben pogled na vse tvite kjer si omenjen (mentions) recimo ipd. Kdo spremlja tag #fblec bi tudi videl ta tvit, čeprav ne sledi ne meni ne tebi.

Če ne obstaja “uradni hashtag” se lahko srenja sama zmeni zanj, ponavadi pa se “rodi” več hashtagov in je malce zmede od začetka, potem pa en reče “alo dovolj, tega kenslaj, s tem gremo naprej”.

Torej, be in control of your own tags. 🙂

To be continued…

In tako naprej. V glavnem, tako se počasi zadeve začnejo. Pofollowaš 30 ljudi, pogledaš kdo ti paše, kdo ne. Slednje odfollowaš, pogledaš komu sledijo tebi všečni pofollowaš njih.

Zgleda kot “soft stalking” ampak… če nisi sorte da bi delil z ljudmi, potem te ni na twitterju in tega ne počneš.

V glavnem, slediš ljudem, ko imaš kako mnenje ali informacijo, objaviš, se vmešaš v pogovor, iz tega nabiraš followerje, če ne pišeš gluposti. 🙂 Seveda obstajajo tudi accounti, katerih namen je to, tako da služijo zabavi.

Follow Friday ali #ff

Vsak petek naj bi poslal v svoj timeline seznam (do 5) tviterašev, ki so ti bili ta teden ali pa recently všeč, skupaj z razlogom. Na ta način svojim followerjem sporočaš, koga bi priporočil.

Tvit bi zgledal takole “#ff za danes gre @organizatorju za kul komentarje na regate in @bejbi za zabavo jadralnih entuziastov, ki sicer nimajo pojma o športu.” 🙂

Clients

Zdaj… twitter lahko uporabljaš na webu. Kar je po svoje priročno ampak… clienti so dooosti boljši. Za iPhone ima twitter native clienta, vendar ga jaz že dve leti ne uporabljam. Tweetbot je krasen za te stvari, leading in many ways. Lahko si pa izbereš karkoli drugega.

Desktop ima tudi par opcij. Jaz uporabljam TweetDeck, ker pišem za tri accounte.

Nekateri softveri so bili “pametni” in dovolijo, da napišeš tvit daljši od 140 znakov, ga objavijo drugje, v tvit pa dajo povezavo na to. Bad idea.

Če je daljše od 140 znakov, ni za na twitter. 

One Reply to “Kratek uvod v Twitter”

Leave a Reply to Andraž Koželj Cancel reply