V bistvu sta to kar sinonima, kar se mene tiče.

Dolgo tega, preveč, da bi našel v bookmarkih ali zgodovini, je nek dizajner predlagal par ukrepov, kako izboljšati izgled, uporabnost in nasploh dizajn bankomatov.

Zdaj so sive, kvadratne škatle, brez logike. Vsaj tako se zdi, glede slednjega. Dajo nam denar, kul! Vzamejo ga z našega računa, ah klinc. Niti se ne trudijo tega zamaskirati.

Kot prvo, varnost

Itak. Ne tista, da bankomata ne bodo ukradli ampak ta, kako se počuti stranka, ki hoče dvigniti denar. Ali mi bo kdo zadnji moment ukradel bankovce iz roke ali neposredno iz avtomata? Ali me bo nekdo po buči, medtem ko pospravljam kartico? Ali mi nekdo gleda čez ramo?

Predlog je bil enostaven. Zaslon in tipkovnica bi morala biti za 90 stopinj obrnjena. Bankomat levo od nas, tipkovnica in zaslon pred nami, naš levi bok ob zidu, ljudje desno… vse vidiš.

Trenutno? Zgoraj desno ali levo ali nekje je nek kvazi-ogledalček, v katerem si pupe po moje niti mejkapa ne morejo porihtat.

To je bil main point redizajna teh naprav. Ampak poglejmo si še ostale cvetke.

Zasebnost

Ko vpisujem pin, se počutim kot tavečji bedak, ker tipke zakrivam z roko, toliko, da jih še sam ne vidim. Pa pri bankomatu je to osnovna aktivnost! Zakaj moram jaz na to misliti?

Saj ne rečem, znorim, ko me v štacunah priganjajo, da moram tipkat pin na tipke v povprečju 10 ljudem na očeh, ker imajo tiste “tipkalnice na podaljšku” nekje sredi blagajne, na prekratkem kablu, v roki zdolgočasene blagajničarke. Ali pa fiksirane na zadnjem koncu blagajne, v posmeh vsemu, kar banke priporočajo pri uporabi kartic.

Ko kartico potegnem iz naprave, sem zmeraj pod stresom. Če želim pogledati stanje, moram kartico pustiti v bralniku. Hkrati me pa ta s piskanjem opozarja, da moram nekaj narediti! Nujno! ZDAJ! Če me bankomat ne prepriča, pa človek za mojim hrbtom naglas pohrka, da je morda že čas, da se spokam.

U fak, a je morda špegal čez ramo? Saj ne da pričakujem da mi bo pomagal pokriti minus ampak… bančno stanje izpostavljeno? Brrrrrrr. 🙂

Folije čez zaslon naj bi preprečevale poglede s strani. Ampak ljudje stojijo za mano. In folije ponavadi od mene zahtevajo, da snamem sončna očala s polarizacijskami filtri.

Spet, spravite mi ljudi izza hrbta!

Zaupanje

O skimmingu se je pred kratkim še dosti pisalo, zadnje čase je mir.

Skimming, ste vprašali? Pred čitalec nepridipravi postavijo še en čitalec magnetnega traku, nekam drugam pa nalepijo brezžično kamero. Posnamejo pin, kopijo kartice pa dobijo s čitalca. Vse kar potrebujejo, da kartico duplicirajo in uporabijo.

Ampak… banke pravijo, da moramo biti pozorni in se moramo proti temu boriti. Kaj pa če bi oni kaj narediti za to? Recimo tako, da bi bankomati bili vsi enaki, kar se izgleda tiče? Če bi dejansko postavili kamere, ki spremljajo izgled bankomatov? Da bi dnevno pregledovali bankomate? Če jih recimo ne bi polepili s shitloadom nalepk, tako da ja nikoli ne veš, če je kaj dejansko samo zoprna reklama ali fasada za skrito kamero.

Čitalniki kartic so od do… nikoli ne vem če je plastika okoli reže “taprava” ali ne, saj je včasih vesoljsko modro utripajoča, enkrat je ni, potem kovinska, zelena… svašta.

Pritipliz s češnjico na vrhu?

Katerega izbrati

Zame je simpl. Najbližjega. Banka mi ne nabija davka na uporabo konkurenčne mašinerije. Vse kar moram odmisliti so reklame prej, potem pa morda vmes.

Zmeraj se sprašujem, če imajo bankomati vsi isti OS oz. softver. Meni izgledajo pač vsi enako butasti, zato vprašam. Kako težko bi bilo to uskladiti?

Celoten postopek

Vstavi kartico. Ki mora biti pravilno obrnjena. Ponavadi je za to prva nalepka nekje na škatli. Na zaslonu zaradi reklam ni prostora za navodila.

Nekateri bankomati me vprašajo za jezik. Kaj, mojo kartico imaš v sebi, vse veš, kar moraš. Bodi pameten, tisti promil s specifičnimi zahtevami bo pritiskal gumbe.

Vpišite pin. Glej zgoraj. Enkrat se je zgodilo, da sem po četrti vtipkani cifri kar nadaljeval s postopkom. Brez potrditve. Še dobro da nisem trikrat zapored napačne številke pritisnil.

Kaj želite? Dvigniti denar. To, kar je približno glavni namen bankomatov. Preveč straight forward? Kaj če bi me napotil najprej k temu, pa dal opcijo na kak knof, če bi hotel početi kaj drugega?

Recimo, to, da mi ponudiš razpon 8 ali 10 blesavih cifer za dvig, pa dvig poljubnega zneska, je bedarija. Ko grem dvigniti denar, točno vem, koliko bom dvignil. Pogojeno je s stanjem na računu, limitom na znesek dviga in pa trenutne potrebe. Lažem. Samo s trenutno potrebo se ukvarjam v tistem trenutku. Verjetno kot večina.

Kliknem cifro. Melj melj melj… čakam… “Oprostite, željenega zneska ni mogoče dvigniti.”

Well, tu mi požene kri. Kot prvo… vse kar imaš od bankovcev, imaš lepo zložene v predalčkih in preštete. Kaj mi lahko ponudiš veš še preden se jaz odločam, kaj bi. A se gremo mačko pa miš?

“To bi…”
“Na-a”.
“No, potem pa tole”
“Nau šlo. Želite še kaj?”
“Še kaj poleg česa?!”

Priznam… prijeten delno normalen in skorajdra zahtevano-pričakova odziv je ta, da mi pove, da lahko izbiram znesek med mnogokratniki števila, recimo, 20. Ampak, kaj pa ko bi šli še korak dalje in bi to recimo povedali preden grem jaz skozi vse odločitve in želje, ki jih na koncu ne moreš izpolniti?

Dodatni cukrčki

Vstavim kartico in mi bankomat pravi, da storitev ni mogoče opravljati. Seveda šele zatem, ko sem vtipkal pin in opravil ostale potebne in odvečne stvari.

Ko zgrešim cifro pina, nikoli ne vem ali pritisniti rumeno ali rdečo tipko. Ponavadi pritisnem rumeno, ker rdeča je ponavadi bolj terminalna, nepovratna.

Ko mi vračaš kartico, zakaj to delaš tako pooooooočaaaaaaasiiiiiiiiiiii? No, če obstaja pameten razlog, mi pa vsaj stanje na računu pokaži v tem času.

Kartico si mi pojedel. Ali pa mi denarja nisi dal. Zakaj moram jaz ukrepati in se postopki sami ne sprožijo?

Oh well…

Polog

Kako izgleda polog na bankomatu nimam pojma, me niti ne zanima. Manj kot imam fizično za opraviti z bankami, lepši so moji dnevi. Usability-wise. Tako, koristno prišparan čas, vsakič, ko se banki ognem.

Kje pa vas logika muči?