Preden sem pristal, so mi dali navodila kam pa kako moram, da ne bom izgubljal časa. Jasno, vse za učinkovitost. 🙂 V Zurichu in okolici imajo dokaj razvejano železniško in avtobusno mrežno, samo vedeti moraš kaj in kako. “Bom poskusil sam,” je bilo naslov prvega eksperimenta dneva. Stopil sem do prve info točke na letališču in rekel, da bi potreboval mesečno karto za relacijo od začasnega doma do podjetja kjer bom delal. Začudoma je bil odgovor: “M?”. Sledilo je pa opravičilo: “Veste, nisem najbolj kvalificirana za tole, morda bo sodelavka lahko pomagala, se opravičujem.” V krasni švicarsko nemški angleščini.

Ugotovili smo, da ne potrebujem karte za gore-dole po Švici ampak za ciriški lokalni sistem. Najbolj po tem, da je bila cena karte juhuhu, medtem ko sem vedel, da moram iskati nekaj v rangu 110 CHF. Trojna vrednost mesečne karte pri LPP, je pa užitek voziti se z njihovim transportom desetkraten, če ne večji. To si sedaj po prestopanju s prtljago in potovanju v prometni špici že upam trditi.

No, preposlali so me do pravega urada, kjer so mi potrdili, da je tudi naprintana slika dobra za mesečno karto. Opcij je seveda milijon. Ali si upravičen do polovične cene, za koliko časa hočeš karto, koliko dni in ali so vmes prazniki, koliko con pokriva karta, kateri razred… V glavnem, vesel sem da sem imel pomoč. 2nd class, no mobility, 1/2 price, 30 days. Plačam, dobim izkaznico v velikosti spričevala (beh) in me napotijo dve nadstropji niže, kjer me že čaka dvonadstropni vlak. Ču-ču! Aja, ne, na štrom gre…

Aja, za primerjavo, enosmerna karta za tri postaje (dve coni) je 5.6 CHF.

Vlak me je zapeljal tri postaje. Pred vsako so po spikerju povedali da bomo če minuto tam, pa da naj pazimo, pa da smo tam. Ljudje čakajo, da lepo izstopiš, vsem se mudi, vendar si ne hodijo po nogah.

50 metrov stran je bila avtobusna postaja. Nič posebnega, je bilo pa zraven parkirišče za kolesa. Tako, propisno. Ljudje se trudijo ne hoditi z avtom v službo. Moj šef je rekel, da me bo zvečer peljal do stanovanja kjer bom živel, pa sem pričakoval vsaj bemfla. No, pri odhodu seje ponudil, da mi do postaje pomaga vleči kovček za sabo.

Sodelavec se prav iz Zuricha, 17km stran, vozi 35 minut.

Simpl je, vlak vozi vsake pol ure. Tja in nazaj. Avtobus vozi pet minut kasneje. Ko zamuja minuto, to piše na vseh tablah. Minuto! V glavnem, povedali so mi, da vlaki dosegajo 95% točnost v razponu minute. Ko se bližeš postaji, na zaslonu kaže opcije za naprej (avtobusi ipd), osvežene z zadnjimi informacijami.

Od stanovanja do postaje rabim 3 minute, če so vsi semaforji rdeči pa 4. Vlak vozi 12 minut. Do službe peš je še 6 minut če sem sam, 7 če imam družbo. Zmeraj pa dobro muziko v ušesih in knjigo v rokah, čeprav je 12 minut skoraj premalo za pravi užitek. 🙂

Šibam!