Koliko je tebi lasten čas vreden?
Bencin
Vsake toliko se v novicah sliši in prebere zapis v stilu: “Natfni derivati bodo od polnoči cenejši za cent na liter,” in podobno. Kar me nikoli ne neha presenečati so reke pločevine, ki se lenobno valijo proti bencinskim postajam, da bi ja ulovile še zadnjo “ugodno” ceno.
“Za kaj?” se vprašam. Pomislekov je več. Predvidevam, da se z danes na jutri lastniki avtomobilov ne bodo odrekli ugodnostim vožnje.
Kot prvo, dajmo izraziti “privarčevano” v denarju. Recimo, da ima povprečen avtomobilski rezervoar 50 litrov. Če natočiš do vrha, si torej napram jutrijšnjim cenam privarčeval 50 centov!
Vse lepo in prav, kaj si pa plačal, da si to “privarčeval”? Pol ure si čakal v vrsti na bencinski postaji, vsaj v Ljubljani. Če si bil doma, si morda namensko opustil vse trenutne opravke, se preoblekel, odpeljal avto do postaje, natočil in se vrnil domov čez slabo uro. Ves ta trud za 50 centov. Ne me razumeti narobe, ni da denar pada z neba. Se mi pa zdi, da je potrebno “izgube” racionalizirati. In vloženi čas mi je več vreden od privarčevanega zneska.
Kot drugo, ne pozabi, čez 10 dni, ko boš ponovno tankal, te razlike v ceni ne boš več opazil! Vmes si šel na dve kavi, vsaka stane trikrat toliko. Se je torej res splačalo? Čez 14 dni boš podlegel isti “prevari” z novimi cenami.
Naslednje, če ti 50 centov na tank bencina predstavlja bistveno razliko, imaš po moje doma en avto preveč. Po lastni oceni tako za bencin na leto “preplačam” par evrov, kar se pa na znesku slabega tisočaka verjetno bistveno ne pozna.
Tisto uro torej mirno preživim kje drugje.
Trgovine
Drug podoben pojav, ki sem ga opazil pri babici, je “segmentni nakup”. Kar v grobem pomeni, da mlečne izdelke kupuje v eni trgovini, kozmetiko in čistila nekje drugje, meso na tretje koncu, ostalo pa spet odvisno od ponudbe.
Kako ji to uspe? Ves teden zbira reklame, jih razprostira po mizi in naredi načrt. Proti koncu tedna gre v mega nabavo ali pa vsak dan v eno od trgovin.
Če pomislim, da bi sam delal celotno raziskavo, štirikrat iskal parkirišče, se prepeljal vsakič na drug konec mesta, iskal med policami stvari, ker so v vsaki trgovini drugje, stal v vrsti na blagajni… Morda izpade tako razmišljanje razvajeno, vendar… ste se kdaj štopali, koliko časa vam gre za obisk ene trgovine, sploh če gre za spontani oz. impulzivni obisk?
Še vedno se držim pravila, da ne hodim v trgovino lačen ter da imam zmeraj seznam s seboj.
Priznam, enkrat na 14 dni grem v kako drugo trgovino, toliko, da napolnim zmrzovalnik ali pa nakupim večjo količino specifičnih izdelkov. Za dobro konkurence pa to. 🙂
Kje se pa tebi zdi, da ljudje premalo cenimo čas oz. izgubimo občutek za višino časovnega vložka?
Poskusi Merkator dostavo na dom! Potem je v fizično trgovino treba le še enkrat na mesec ali dva. Izjemen prihranek časa. Čarovnija.
Naročiš 24 litrov mleka, kup wc papirja in druge velike ali težke stvari in vse se magično pojavijo pred tvojimi vrati v tretjem nadstropju. Nič uporabe avtomobila, nič trogranja na pol raztrganih vrečk in nič zgubljanja časa med policami.
Nad 60eur je dostava brezplačna.
Ideja mi postaja itak vedno bolj všeč. Mislim, da gre dobro v paru s kakim mesečnim obiskom trgovine, da vidiš novosti, sicer si “priklenjen” na že poznane stvari. Kak eksperiment prav pride. 🙂
Po drugi strani pa, po pravici povedano, bi se rad Mercatorja malce rešil. Izdelke enake, včasih celo boljše kvalitete, najdeš tudi drugod in cena je tudi ugodnejša.
Torej potrebujejo dostavo na dom tudi druge prodajne verige, sigh…
Nakup iz potrebe bi tako lahko opravil kar iz naslanjača, tistega raziskovalnega pa bolj neobremenjeno tu pa tam. 🙂
Ja, seveda bi bilo fajn, če bi imeli tudi drugi in, če bi merkator imel širšo ponudbo (preko spleta je še nekoliko bolj omejena).
Seveda vsake toliko časa imaš out-of-bound potrebe in pa greš malo pogledat kaj je novega.
Vendar, ko to preizkusiš, ne nehaš. 🙂
Punca zdaj tudi veliko oblačil kupuje kar preko spleta. Ko najdeš znamko kjer veš, da ti kroji stoijo, samo še klikaš.