Aplikacije Moje kartice mi ne pustijo uporabljati pri francoskem veleprodajalcu. Ker se mi tole nekako ni zdelo logično, sem jim pisal.

Spoštovani. Moja žena ima kartico <ime>. Pred kratkim ste sistem menjali, zato je ponovno zaprosila zanjo, hkrati pa smo dobili “odrezke” družinski člani, s katerimi lahko vsi skupaj prispevamo na isto kartico.

Tak odrezek imam v elektronski obliki, fotografiranega, shranjenega na telefonu.

Dodatni imam na telefonu aplikacijo, ki vsebuje črtno kodo in številko kartice, katero imam v papirni obliki.

Včeraj sem hotel s to aplikacijo predati podatke o kartici vaši prodajalki na blagajni, pa je to zavrnila.

Na vprašanje, če bi kartico sprejela, če bi bila ženina (na njeno ime), je rekla da ja. Na vprašanje, če bi imel papirnat odrezek, z njenim imenom, je tudi pritrdila, da bi sprejela.

Ker sem pa imel informacije v elektronski obliki (nimam torbice, nimam prostora v denarnici za 20+ kartic), je to obliko informacije zavrnila.

Mi lahko prosim razložite, odkod pomisleki, zakaj nas silite nositi s seboj papirčke in koščke plastike v 21 stoletju, čeprav ni strogih ugotavljanj identitete in strogih meril, kdo je nosilec kartice?

Hvala.

Natanko 7 dni in 22 ur po poslanem mailu (kot povratno informacijo na poslano vprašanje dobiš obvestilo, da odgovorijo v 8 dneh) na sem dobil odgovor od direktorja trgovine.

Prejeli smo vaše vprašanje zakaj v naši trgovini ni mogoče uporabiti kode s kartice zvestobe preko mobilnega telefona in se vam zanj zahvaljujemo.

Sporočamo vam, da smo s tovrstno uporabo kartic zvestobe sicer seznanjeni, a se zanjo nismo odločili. Kartica E.Leclerc je namreč elektronska denarnica, na kateri se zbira denar in ne pike, točke ali jabolka. Denar oz. bonitete se na kartico nalagajo preprosto z uporabo črtne kode, prav tako preprosto pa jih je tudi koristiti.  Kljub temu, da imetnik kartice sam odgovarja za zlorabo oziroma koriščenje bonusa od tretje osebe, strožje varnostne ukrepe zahtevamo v dobrobit stranke. V današnjih časih je namreč bolj verjetna izguba/kraja telefona, kot izguba/kraja same kartice, zato je taka omejitev le v korist naših strank.

V izogib zlorabam smo se torej odločili, da trenutno te storitve ne bomo uporabljali. V skladu s to odločitvijo smo tudi svojim zaposlenim dali navodila, da naše kartice sprejemajo le, kadar jih stranka fizično predloži, drugačnih oblik kartic pa se ne sprejema in se jih v skladu z navodili tudi zavrne.

V splošnih pogojih pridobitve kartice je fizična uporaba le te tudi navedena, kar ste kot imetnik kartice tudi podpisali. Kot alternativo vam od meseca maja 2012 z novim izboljšanim sistemom poleg klasične kartice zvestobe ponujamo tudi uporabo dveh manjših kartic v velikosti obeska, ki sta zaradi svoje majhnosti zelo priročni in uporabniku bolj prijazni.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljamo.

Kar mi ne gre v lajšte je naslednje. Kot prvo, to ni elektronska denarnica, z njo ne plačuješ kjerkoli in na kartici ne nabiraš denarja. Nabiraš enote, ki nekaj veljajo le pri tem trgovcu. Zaradi mene so to lahko tudi “pookiji”. To je nabiralni del. V bistvu, če bi 100 meni nepoznanih ljudi hotelo nabirati pookije na moj “račun”, me to ne bi motilo. Kar se tudi odraža v praksi s tem, da me do sedaj še nihče ni prosil za identifikacijski dokument, ko sem hotel pookije v poljubni trgovini “naložiti” na “račun”. Te pookije sem plačal z gotovino/kartico. Real money.

Po drugi strani, koriščenje teh pookijev, je morda res bolj občutljiva zadeva. Ampak žene tudi še nikoli niso vprašali za dokument, ko je pookije pretvorila v popust. Šuškov nikoli ni videla, le popust se je pojavil na računu. Ampak kot piše zgoraj, so v splošnih pogojih kriti proti zlorabi dejanske kartice. Se ne sekirajo preveč zate, oni so pa kriti. Sam si kriv, ker si kartico izgubil ali karkoli.

Zato se vprašam… a je težko pogoje dopolniti, omogočiti tudi elektronsko verzijo “kartice” in biti enako neprizadet glede kupcev? Takim kot sem jaz, omogočiš uporabo instrumenta, ki bi njim pomagal, pa jaz bi se malce bolje počutil pri tem ker pomagam ženi “nabirati”, njih pa pikico bolj čislal. Tako majhno. Za trud.

S čemer se najbolj strinjam je tole:

V današnjih časih je namreč bolj verjetna izguba/kraja telefona, kot izguba/kraja same kartice…

In sicer zato, ker jaz pildkov raznih prodajalcev ne bom nosil s seboj. Gnečo delajo. Grdi so.

Večina proizvajalcev aplikacij, ki jih uporabljam na telefonu, se zaščiti s tem, da napišejo, da sam odgovarjam za podatke v primeru kraje oz. neustrezne uporabe. Case closed. Informacije nosimo okoli, ne listkov in kartic. Razen mojega nonota. Njemu je telefon odveč ampak meni je poleg denarnice edina stvar, ki jo imam skoraj zmeraj s seboj.

Me hočejo pomiriti s tem odstavkom na koncu? Majhni obeski? Ma nemoj. Še ena stvar, ki naj bi jo vsem na očeh nosil okoli. Na ključih?! Zastonj reklamo bi delal za tako neumnost?

Je tako uporabna kot recimo obesek z žetončkom za voziček? (prosim, ne spregledati sarkastičnega tona) A bo to ta obesek omogočal? A so preverili stopnjo kraje ključev?  Pildka ne dam nikamor blizu, obeska se bom pa veselil?

Ma lepo vas prosim! Trdno se držim načela, da ni res, da ima stranka zmeraj prav. Jo je pa koristno poslušati in slišano vključiti v način poslovanja, če bo to stranko razveselilo vsaj malo. Razen če ti je res vseeno zanje in za to, da vsi to vedo.