Kaj ja in kaj ne

Gledal sem SMS sporočila, odprl pogovor in ko sem odmislil kričeče barve, sem se lahko osredotočil na vsebino. Najprej sem mislil da je težava bila povezana s hitrostjo telefona oz. izrisovanja, nato pa sem pogruntal kaj in kako. Ko tekste scrollaš, za balončke velja “elastic effect” ko jih premikaš.

Prehodi so v večini prepočasni. Ko se ikone vidijo, klikneš nanje, se ne zgodi nič, ker animacije ni še konec. Sploh moti animacija takoj po odklepu. Preveč čakaš…

Inklinometer je simple in super! 🙂

Status bar včasih ostane prozoren in se pod njim vidi tekst. Screenshot tega ne pokaže, ponoviti mi pa še ni uspelo. Se pa podobno zgodi tudi včasih z naslovom v navigaciji.

Slike kontaktov so v seznamu priljubljenih, v address booku pa ne. Em?

Tipkovnica je ok, ko se navadiš nanjo. Zlita je z ozadjem, tako da zaman iščeš robove tipk in krepke črke. Moti me kvečjemu tolie, da imajo nekatere aplikacije še vedno “staro” tipkovnico. Oz. pratktično skoraj vse nesistemske aplikacije imajo še staro, temno tipkalnico. Zmeda.

Mapce so kul, ko so odprte. Ko so zaprte, so škifo. Uničijo cel page in telefon je grd. 🙂 Namesto sive podlage bi lahko naredili motno steklo or sth. Res zelo zelo moteče, za nekaj, kar je prej imelo težavo drugje, pa so jo odpravili.

Seznam klicev je moder. Kot večina drugih sistemskih aplikacij. Koledar je rdeč. Odločite se! Sploh, če so zgrešeni klici rdeči, zakaj hudiča je gumb zanje oz. za preklop moder?! Anyway, to ni vse. Imena so drastično pomanjšali, prav potruditi se je potrebno, da prebereš tako, ko imaš roko iztegnjeno oz. telefon na višini pasu. Zakaj?!? Druga vrstica mi pove, katera številka je to bila. Mobilno, stacionarno, neznano, iphone… a ni to dandanes že vseeno?

Ko se med klicem poskusiš sprehoditi po telefonu kam drugam, ti oči oslepijo od zelene. Ki utripa! In tekst je neberljiv. Screenshot je v bistvu odraz najmilejšega stadija.

Reminder ko te kdo kliče, je krasna stvar. Človeka lahko še enkrat zignoriraš. 😀 Ampak šalo na stran. Kliknil sem, da me spomni, ko pridem domov. In doma sem našel tole. Bleah, ko bi se vsaj dalo prebrati… Sem ga kar dismissal. Oops. Jutri pokličem, tokrat res.

Če te na lock screenu čaka kako obvestilo, je ozadje zablurano. Makes sense. Če bi isti princip uporabili povsod v podobni situaciji, kar se seveda ne dogaja.

S to zeleno barvo, belim tekstom čez in pa “utripanjem” teksta od nevidnega do stopnje zmazka, se pojavlja na več koncih. Skrajno moteče je. Želel bi si, da bi svet lahko videl črnobelo po tem. Prikazani sta dve stanji istega gumba, kot je navedeno. Neuporabno.

Še ena stvar mi ni jasna… Toliko okoli teh slik kontaktov. Zdaj jih lahko določiš iz fotografij, lahko jih preneseš s Facebooka. Ampak pokazat jih pa noče preveč. Če me žena kliče nikoli ne vem, če je res ona ali sin, ker je na sliki. 😀 Če jih imaš, dragi telefon, zakaj jih ne uporabiš?

Ko fotko določiš za lock screen background, jo pomanjšaš (ker jo hočeš videti le v enem kotu, npr.) in nastaviš, velikost fotke prav grdo ignorira in jo raztegne čez cel zaslon. Če jo povečaš je zadovoljen.

Paralaksa nad ozadnji je zanimiva, vendar sem se moral nanjo navaditi.

Še vedno nisem odkril “system wide gesture”, ki bi obveljal za “back” funkcijo.

Pol ure sem bil frapiran, ker je pri fotki napisal, da je bila posneta “Home”. Potem sem se spomnil, da imam v svojem kontaktu, ki je označen kot kontakt lastnika telefona, naveden tudi domač naslov. Pa je gospod photo.app to reverse inženiral. Ostale novosti so vizualni mumbo jumbo ki vnaša zmedo za organizirane ljudi. Tisti, ki nimajo toliko CDO-jev kot jaz, bodo happy. CDO je pa OCD, s tem, da so črke po abecedi, tako kot morajo biti. 😉

Baterije hitro zmanjkuje pa itak da ne vem še kaj je krivo.

Več naslednjič… dosedaj so mi stvari dokaj všečne, če se le bodo dotaknili tega o čemer pišem.